140 let Kipa svobode - Francosko darilo, ki je postalo simbol Amerike - Tehnomanija
Francosko darilo, ki je postalo simbol Amerike
140 let Kipa svobode
Francosko darilo, ki je postalo simbol Amerike

Velikanska bakrena skulptura je bila darilo francoskega ljudstva Združenim državam Amerike, njena izdelava in postavitev pa sta zahtevali več kot desetletje dela, zapletene inženirske rešitve in celo javno zbiranje denarja.

Zamisel o velikanskem spomeniku svobodi se je rodila leta 1865, ko je francoski pravnik in politični mislec Édouard de Laboulaye predlagal, da bi Francija Združenim državam podarila spomenik v počastitev stoletnice ameriške neodvisnosti in prijateljstva med državama. Projekt je prevzel kipar Frédéric Auguste Bartholdi, ki je zasnoval žensko figuro z dvignjeno baklo in ji dal ime Svoboda razsvetljuje svet.

Bartholdi je leta 1871 obiskal Ameriko in za postavitev izbral Bedloejev otok ob vhodu v newyorško pristanišče. Lokacija ni bila naključna, saj so mimo nje plule ladje, ki so prihajale v mesto. Skulptura je bila zasnovana kot simbol svobode, v levi roki pa drži tablico z datumom ameriške deklaracije o neodvisnosti, 4. julijem 1776.

Gradnja se je začela v Franciji. Leta 1876 so dokončano roko z baklo predstavili na svetovni razstavi v Filadelfiji, dve leti pozneje pa so glavo in ramena razstavili v Parizu. Izdelava tako velike skulpture je predstavljala izjemen tehnični izziv. Po smrti prvotnega inženirja Eugèna Viollet-le-Duca je sodelovanje prevzel Gustave Eiffel, poznejši avtor znamenitega pariškega stolpa. Zasnoval je notranjo železno konstrukcijo, ki podpira tanke bakrene plošče in omogoča, da se kip prilagaja vetrovnim obremenitvam.

Celotno skulpturo so v Parizu dokončali leta 1884, nato pa jo razstavili na 350 posameznih delov in zapakirali v 214 zabojev. Francoska ladja Isère je dragoceni tovor junija 1885 pripeljala v New York, kjer pa ga še niso mogli postaviti. Američani namreč niso pravočasno zbrali dovolj denarja za gradnjo podstavka.

Finančne težave je pomagal rešiti časopisni založnik Joseph Pulitzer, ki je v časopisu New York World sprožil zbiralno akcijo. Prispevki številnih posameznikov so omogočili dokončanje podstavka, ki ga je zasnoval arhitekt Richard Morris Hunt. Postavili so ga znotraj zidov nekdanje zvezdaste utrdbe Fort Wood.

Ko je bil podstavek aprila 1886 končan, so začeli ponovno sestavljati kip. Delavci, med katerimi je bilo veliko priseljencev, so najprej postavili Eifflovo notranjo konstrukcijo in nato nanjo pritrdili bakrene dele. Celotno delo so končali oktobra istega leta.

Slovesno odkritje 28. oktobra 1886 je spremljalo izjemno zanimanje. Kljub dežju in megli se je na newyorških ulicah zbralo približno milijon ljudi, pristanišče pa je napolnila povorka več sto plovil. Ameriški predsednik Grover Cleveland je spomenik uradno sprejel kot darilo Francije. Bartholdi je med slovesnostjo odstranil francosko zastavo, s katero je bil prekrit obraz skulpture, kar je sprožilo navdušeno slavje.

Kip meri od stopal do vrha bakle približno 46 metrov, skupaj s podstavkom pa skoraj 93 metrov. Njegova zunanjost je izdelana iz bakra, ki je bil ob postavitvi značilne rjavkaste barve. Šele v naslednjih desetletjih je zaradi naravnih kemičnih procesov nastala zelenkasta patina, po kateri ga poznamo danes.

Čeprav je bil prvotno zamišljen predvsem kot simbol prijateljstva in politične svobode, je sčasoma dobil še drug pomen. Za milijone priseljencev, ki so z ladjami prihajali v New York, je postal prvi veliki simbol nove domovine. K temu je prispevala tudi pesem Novi kolos pesnice Emme Lazarus iz leta 1883, ki so jo leta 1903 v obliki bronaste plošče namestili na podstavek.

Leta 1924 je bil Kip svobode razglašen za ameriški nacionalni spomenik, leta 1956 pa so Bedloejev otok uradno preimenovali v Liberty Island. Ob stoletnici leta 1986 so končali obsežno obnovo, med katero so med drugim zamenjali baklo. Od leta 1984 je spomenik tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 C-Media