V prvih dveh fazah projekta do konca leta 2029 načrtujejo približno 140 milijonov evrov naložb, nova proizvodnja pa naj bi okrepila evropsko dobavno verigo za prihodnje fuzijske elektrarne. Dogovor je bil podpisan 9. septembra 2026 v Hannovru. Po načrtih naj bi v Spodnji Saški nastala prva evropska velika industrijska proizvodnja visokotemperaturnih superprevodnih trakov, namenjenih tudi uporabi v fuzijskih reaktorjih.

Takšni trakovi so pomembni za izdelavo zmogljivih elektromagnetov, ki v fuzijskih napravah ustvarjajo magnetno polje za zadrževanje izjemno vroče plazme. Brez ustreznega magnetnega polja plazme ni mogoče dovolj dolgo obdržati v nadzorovanih pogojih, potrebnih za raziskovanje pridobivanja energije z jedrsko fuzijo. Proxima Fusion razvija fuzijske naprave tipa stelarator, pri katerih magnetno polje ustvarjajo posebej oblikovane zunanje tuljave. Visokotemperaturni superprevodniki omogočajo močnejša magnetna polja in s tem možnosti za kompaktnejše ter učinkovitejše naprave.

Podjetje ocenjuje, da bo za svoj demonstracijski reaktor Alpha potrebovalo približno 20.000 kilometrov superprevodnega traku, za načrtovano elektrarno Stellaris pa dodatnih 40.000 kilometrov. Takšne količine zahtevajo industrijsko proizvodnjo, ki presega običajne laboratorijske zmogljivosti. Predvidenih 140 milijonov evrov za prvi dve fazi projekta naj bi zagotovili v enakih deležih iz javnih in zasebnih virov. Spodnja Saška načrtuje prispevek v višini 21 milijonov evrov, Proxima Fusion pa naj bi postala ključni kupec proizvedenega materiala.

Superprevodni trakovi niso uporabni samo v fuzijskih reaktorjih. Podobna tehnologija se uporablja oziroma razvija tudi za zmogljiva električna omrežja, medicinske naprave, napredne pogonske sisteme in druge aplikacije, ki zahtevajo zelo močna magnetna polja.