Takšni sistemi bi lahko delovali podobno kot računalniški črvi, vendar bi se zaradi sposobnosti prilagajanja novim napravam bistveno razlikovali od običajne zlonamerne programske opreme. Anthropicova raziskovalna skupina Frontier Red Team je 12. oktobra objavila rezultate preizkusov, s katerimi je preverjala, ali lahko modeli umetne inteligence brez neposrednega človeškega nadzora vzpostavijo svoje delovanje na različnih napravah. Raziskovalci so se osredotočili predvsem na cenovno dostopno opremo, kakršno najdemo v pametnih gospodinjstvih in drugih sistemih interneta stvari.

Med preizkušenimi napravami so bili tudi televizijski sprejemniki z operacijskim sistemom Android. Raziskovalci so ugotovili, da lahko nekateri manjši modeli že opravijo posamezne korake, potrebne za prenos in vzpostavitev delovanja na drugi napravi, čeprav pri povezovanju vseh korakov v samostojen postopek še delajo napake.

Model z devetimi milijardami parametrov je v preizkusih uspešno vzpostavil izvajanje na osmih od devetih različnih vrst strojne opreme. Modeli z največ 30 milijardami parametrov že zmorejo številne posamezne naloge, potrebne za razmnoževanje, medtem ko so zmogljivejši modeli v poenostavljenih preizkusih opravili tudi celoten postopek.

Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko ob nadaljevanju sedanjega razvoja manjši modeli takšno zmogljivost dosegli še pred koncem leta 2026. Vendar gre za oceno prihodnjih sposobnosti, ne za dokaz, da se po internetu že širi samostojen črv z umetno inteligenco.

Posebnost takšnega sistema bi bila sposobnost prilagajanja različnim napravam. Klasični računalniški črvi običajno izkoriščajo vnaprej določene ranljivosti, model umetne inteligence pa bi lahko analiziral neznano okolje in sam iskal način za nadaljnje delovanje.

Anthropic opozarja tudi na težavnost zaustavitve takšnega sistema. Če bi bil razporejen po številnih napravah, ne bi imel enotnega podatkovnega centra, ki bi ga bilo mogoče preprosto izklopiti. Širjenje bi bilo lahko razmeroma počasno, vendar bi veliko število slabo zaščitenih naprav predstavljalo potencialno infrastrukturo za njegovo delovanje.

Raziskava zato izpostavlja potrebo po izboljšanju varnosti naprav interneta stvari in spremljanju sposobnosti manjših modelov umetne inteligence, ki jih je mogoče poganjati tudi zunaj velikih podatkovnih centrov.