Mednarodna skupina astronomov je določila izvor doslej najbolj oddaljenega znanega hitrega radijskega izbruha. Signal z oznako FRB 20240304B je do Zemlje potoval več kot deset milijard let, nastal pa je v obdobju, ko je bilo vesolje staro približno tri milijarde let.

Hitri radijski izbruhi oziroma FRB so izjemno kratki, a zelo močni izbruhi radijskega sevanja, ki trajajo le nekaj milisekund. Astronomi so jih prvič odkrili leta 2007, njihov natančen izvor pa še vedno ni dokončno pojasnjen.

Signal FRB 20240304B so 4. marca 2024 zaznali z radijskim teleskopskim sistemom MeerKAT v Južni Afriki. Meritve so nakazovale, da prihaja iz izjemno oddaljenega dela vesolja, vendar raziskovalci sprva niso mogli določiti galaksije, v kateri je nastal.

Težava je bila v tem, da izvorne galaksije niso zaznali niti z največjimi zemeljskimi optičnimi teleskopi. Astronomi so zato uporabili vesoljski teleskop James Webb, ki lahko opazuje izjemno šibke in oddaljene objekte v infrardečem delu spektra.

Webbova kamera NIRCam je na predvidenem mestu odkrila majhno galaksijo, spektrograf NIRSpec pa je omogočil natančno meritev njenega rdečega premika. Ta znaša 2,148 in potrjuje, da je svetloba iz galaksije krenila proti Zemlji približno tri milijarde let po velikem poku.

Odkritje je raziskovalce presenetilo tudi zaradi lastnosti izvorne galaksije. Gre za pritlikavo galaksijo, ki ima bistveno manjšo maso od galaksij, v katerih so doslej običajno zaznavali podobne izbruhe. V njej intenzivno nastajajo nove zvezde, vsebuje pa tudi razmeroma malo težjih kemijskih elementov.

Takšno okolje je pomembno pri raziskovanju možnih povzročiteljev radijskih izbruhov. Ena vodilnih razlag jih povezuje z magnetarji, posebnimi nevtronskimi zvezdami z izjemno močnimi magnetnimi polji. Ti lahko nastanejo po eksplozijah masivnih zvezd.

Vendar raziskovalci poudarjajo, da neposrednega dokaza o izvoru tega izbruha še nimajo.

Odkritje je pomembno tudi za raziskovanje snovi med galaksijami. Radijski valovi na poti skozi vesolje prehajajo skozi razpršen plin in plazmo, kar vpliva na njihovo širjenje. Iz teh sprememb lahko astronomi pridobijo podatke o snovi, ki je z običajnimi teleskopi težko zaznavna.

Raziskavo sta vodila Manisha Caleb in Themiya Nanayakkara z Univerze v Sydneyju, pri njej pa so sodelovali raziskovalci več mednarodnih ustanov.

Rezultati so bili 8. oktobra 2026 objavljeni v znanstveni reviji Science. Raziskava je potrdila nov rekord oddaljenosti hitrega radijskega izbruha, ki je več kot dvakrat presegel prejšnji rekord.